9.–10. december 2021, Društvo slovenskih pisateljev in Trubarjeva hiša literature

 

Mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike, v organizaciji Društva slovenskih literarnih kritikov ter v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature in Društvom slovenskih pisateljev, je že tradicionalno srečanje mednarodnih in slovenskih kritičark ter kritikov, ki bo v letošnjem letu med 9. in 10. decembrom osrednjo pozornost namenilo vprašanju: Kdo je kritik?

Čeprav se vprašanje zdi preprosto, nanj ni samoumevnega odgovora. Vprašanje po tem, kdo je kritik, zajema namreč tudi vprašanja, kdo je lahko kritik, kdo sme biti kritik in koga kot kritika vidi družba. Namiguje na obstoj razlike med poklicnim in priložnostnim kritikom, med analitičnim kritikom in komentatorjem. Odpira tudi vrsto podvprašanj o kritikovem položaju, družbenem in materialnem, o metodah, sistematizaciji ter količini njegovega dela - predvsem pa o kritikovi identiteti v času odsotnosti mišljenja.

 

PROGRAM:

 

9. 12. 2021 – Društvo slovenskih pisateljev

 

16:00 Okrogla miza: O trendih sodobne slovenske literature in spremljajoče kritike. Sodelujejo: Anja Banko, Petra Koršič, Robert Kuret in Muanis Sinanović

18:00 Otvoritev: srečanje slovenskih literarnih kritikov in gostov simpozija

 

10. 12. 2021 – Trubarjeva hiša literature

 

Predstavitev prispevkov:

15:00 Anja Banko: Položaj slovenske kritičarke v slovenskem prostoru

15:30 Muanis Sinanović: Kdo je kritik?

16:00 Marko Pogačar: Avtor kot kritik

16.30 Petra Koršič: Pisanje kritike je etično dejanje ali moralna in estetska dolžnost kritike

17:00 Robert Kuret: Kritelatura ali kje je kritik?

17:30 Pogovor s Andreasom Unterwegerjem in Tomom Bresemannom: Kdo je kritik v nemško govorečem prostoru?

18:00 Debata: O stanju kritiškega poklica v nacionalnih okvirih in izven njih

 

 

Organizator: Društvo slovenskih literarnih kritikov

Vodji simpozija: Aljaž Koprivnikar in Maša Pfeifer 

Vsebinska zasnova in pomoč: Tim Uršič, Alenka Urh, Tanja Petrič in Ana Geršak

Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Letošnjo izvedbo simpozija so omogočili tudi: Trubarjeva hiša literature, Mestna knjižnica Ljubljana in Društvo slovenskih pisateljev.

 

8. mednarodni kritiški simpozij

Umetnost kritike 2021: Kdo je kritik?  

Ljubljana, 9.–11. 12. 2021 

Mednarodni kritiški simpozij in mednarodno srečanje literarnih in umetnostnih kritičark in kritikov 

 

Čeprav se vprašanje zdi preprosto, nanj ni samoumevnega odgovora. Vprašanje po tem, kdo  je kritik, zajema namreč tudi vprašanja, kdo je lahko kritik, kdo sme biti kritik in koga kot  kritika vidi družba. Namiguje na obstoj razlike med poklicnim in priložnostnim kritikom, med  analitičnim kritikom in komentatorjem. Odpira tudi vrsto podvprašanj o kritikovem  položaju, družbenem in materialnem, o metodah, sistematizaciji ter količini njegovega dela.  Predvsem pa o kritikovi identiteti v času odsotnosti mišljenja. 

Že nekaj časa se tudi zdi, da je kritik v našem kulturnem prostoru zgolj prehodni poklic,  namenjen večinoma študentom ali posameznikom, ki čakajo na drugo in bolje plačano delo.  Kako se v tem kontekstu sploh oblikujejo kritikova merila za vrednotenje sodobnih  umetniških del? Je kritikovo delo podvrženo subjektivizmu ali pa je vključeno v širšo  družbeno refleksijo oz. vsaj samorefleksijo lastne stroke? Ali kritik nastopa zgolj kot on sam  ali kot predstavnik neke izoblikovane skupnosti? Kdaj je kritik, pravi kritik?  

Mednarodni simpozij Umetnost kritike bo v letu 2021 posvečen aktivnemu premisleku in  iskanju odgovora na vprašanje Kdo je kritik?. V sklopu dveh podtem – Žanr kritike – kritika  žanra in Kritika slovenske književnosti v tujejezičnih okoljih (v povezavi s predsedovanjem EU  in predstavitve na Frankfurtu 2022) – bodo mednarodni udeleženci simpozija v prispevkih in  diskusijah poskušali poiskati odgovore na pereče vprašanje kulturnega novinarstva, poklicnega in priložnostnega kritištva ter raziskovali možnost revijalnih in kritiških objav refleksije  slovenske književnosti v tujih jezikih in vlogo kritike prevode literature v posamezni državi. 

 

POZIV: Slovenske kritičarke in kritike prijazno vabimo k prijavi na mednarodni kritiški  simpozij, da s svojimi kritiškimi prispevki sodelujejo v širšem javnem diskurzu o literaturi in  umetnosti. Umetnost kritike je kritiško srečanje, ki bo tudi letos poskušalo razgrniti  odgovore in poglobiti refleksijo kritike in umetnosti. Ponuja edinstveno priložnost za  srečanje raznolikih kritiških glasov z vseh področij umetnosti, ki jim je skupno  prevpraševanje prakse kritiške misli.   

 

V skladu z zgornjim ekspozejem vas vabimo k prijavi prispevka na krovno temo Kdo je kritik?.  Povzetek (do 2000 znakov s presledki) pošljite na elektronski naslov  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. do 15. NOVEMBRA 2021.  

Rok za oddajo prispevkov (do 30.000 znakov s presledki) na podlagi izbranih povzetkov je 30. NOVEMBER 2021. Priprava prispevkov s predstavitvijo na simpoziju je honorirana. 

 

Vodji simpozija: Aljaž Koprivnikar in Maša Pfeifer 

Vsebinska zasnova in pomoč: Tim Uršič, Alenka Urh in Ana Geršak 

Organizator: Društvo slovenskih literarnih kritikov, Tomšičeva ulica 12, Ljubljana – SI,  http://www.dslk.si/ 

Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

 

 

  1. mednarodni kritiški simpozij

Umetnost kritike 2020: Kaj je kritika?

Ljubljana, 3. 12. – 4. 12. 2020

Mednarodni kritiški simpozij in mednarodno srečanje literarnih in umetnostnih kritičark in kritikov

 

V zmesi družbenega, metodološko-teoretskega in publicističnega ima sodobno kritiško besedilo mnogo obrazov in oblik. Laični bralec jo danes v skrajšani obliki najpogosteje srečuje na obrobju časopisnih strani in spletnih portalov, ki so ostali zavezani kulturi in umetnosti, strokovni jo bere in objavlja v revijah, ki vztrajajo pri bolj poglobljeni refleksij sodobne literarno-umetniške produkcije. Skoraj zagotovo pa je mogoče trditi, da prostor kritike ni prostor, v katerega bi potencialni naslovnik vstopal naključno.

Širši laična in strokovna javnost kritiško besedilo skoraj vedno iščeta ciljno. A kaj pričakujeta od kritike? Poljudnost ali vednost? Jasne predloge za branje in ogled umetniške produkcije ali obširne razprave o obravnavanem delu. Kaj je kritika v očeh njene avtorice ali njenega avtorja in kaj naj bi bila v očeh bralke ali bralca, v primeru otroške in mladinske književnosti pa tudi starša? Kritiki formalno podobna besedila, kot so promocijska besedila založb in institucij, spletni zapisi knjižnih vplivnežev, mnenja in ocene literarno-umetniških del z družbenih omrežjih, digitalni bralki in bralcu vsaj delno razrešijo dilemo »dobro/slabo«. Avtorice in avtorji kritik se vsekakor zavedajo, da prav ta besedila v potrošniško naravnani družbi za širšo javnost pogosto nadomeščajo argumentirano kritiško oceno. Si torej vsi udeleženi v procesu vrednotenja umetnosti res želijo razširitve kritiškega prostora in diskurza? Ali kot širša družba sploh vemo, kaj je umetnostna kritika? Je danes še mogoče razumeti kritiko kot argumentirano besedilo, ki nudi bralstvu širši vpogled v literaturo, umetnost in družbo? In ki zmore preseči tudi nacionalne meje publicistike?

Mednarodni udeleženci bodo v  sklopu dveh podtem simpozija – »Kritika mladinske književnosti« (v luči mednarodnega knjižnega sejma v Bologni) in »Kritika slovenske književnosti v tujejezičnih okoljih« (v povezavi s predsedovanjem Slovenije v EU in prihodnje predstavitve na knjižnem sejmu v Frankfurt) – v prispevkih in diskusijah raziskovali potencial kritike slovenske in tuje literarne, pa tudi širše umetniške produkcije.

 

POZIV: Slovenske kritičarke in kritike prijazno vabimo k prijavi na mednarodni kritiški simpozij, da s svojimi kritiškimi prispevki sodelujejo v širšem javnem diskurzu o literaturi in umetnosti. Umetnost kritike je kritiško srečanje, ki bo tudi letos poskušalo razgrniti odgovore in poglobiti refleksijo kritike in umetnosti. Ponuja edinstveno priložnost za srečanje raznolikih kritiških glasov z vseh področij umetnosti, ki jim je skupno prevpraševanje prakse kritiške misli.

V skladu z zgornjim ekspozejem vas vabimo k prijavi prispevka na krovno temo »Kaj je kritika?« in/ali podtemi »Kritika mladinske književnosti« in »Kritika slovenske književnosti v tujejezičnih okoljih«. Povzetek (do 2000 znakov s presledki) pošljite na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. do 15. OKTOBRA 2020. 

  

Za simpozijski del kritiškega srečanja bomo med prispelimi povzetki izbrali 4 besedila slovenskih kritičark in kritikov. Trije udeleženci simpozija pa bodo izbrani iz tujine.  Rok za oddajo prispevkov (do 30.000 znakov s presledki) na podlagi izbranih povzetkov je 10. NOVEMBER 2020. Priprava prispevkov s predstavitvijo na simpoziju je honorirana.

 

Vodji simpozija: Aljaž Koprivnikar in Maša Pfeifer

Vsebinska zasnova in pomoč: Ana Geršak in Tanja Petrič

Organizator: Društvo slovenskih literarnih kritikov

 

Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
 

 

Na Javno agencijo za knjigo smo v začetku jeseni usmerili prošnjo o razmisleku o minimalnem honorarju za kritiške objave v publikacijah, ki jih subvencionira tudi JAK. Po zgledu minimalnih honorarjev na avtorsko polo v primeru avtorjev in prevajalcev smo predlagali, da bi minimalni honorar znašal 150 evrov bruto na kritiko, in sicer ne glede na njeno dolžino; priprave za pisanje 3000 znakov dolge kritike niso nič manjše kot v primeru 7500 znakov dolge kritike, pogosto je celo obratno. V primeru spremnih besed pa smo predlagali že uveljavljen obračun po avtorski poli, torej vsaj 365 evrov bruto na avtorsko polo.

Na JAK so se nemudoma odzvali na naš dopis. Našo pobudo so sprejeli, tako da bodo v prihodnosti v razpisih za sofinanciranje knjig in revij med izhodiščne honorarje uvrstili posebej tudi literarno kritiko ter spremne in uvodne študije h knjižnim izdajam.

 

Veseli smo, da smo skupaj z Javno agencijo naredili nov korak k izboljšanju položaja kritike in kritikov!

Šesti mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike

Trubarjeva hiša literature, 4. oktober 2019

 

- Kritiške transformacije (v 21. stoletju) -

 

V (post?)post-modernem času doživlja kritika preobrazbe, ki jo tako po dosegu (spletna mesta) kot vsebini (neposrednost in subjektivnost) delajo dostopnejšo širšemu občinstvu in v tem smislu demokratizirajo, a jo obenem tudi fragmentarizirajo in vrednotenje bolj kot kdaj koli prej prepuščajo osebnim okusom in merilom. Zdi se, da je umanjkanje trdnega vrednostnega sistema zamajalo temelje kritiškega žanra. Toda – ali je danes tak sistem sploh še mogoče vzpostaviti? Je kritika danes povsem izenačena z mnenjem? Kako je sprememba platforme (prehod s papirja na splet) vplivala na spremembo dveh temeljnih potez kritiškega žanra (vrednotenje in argumentacijo)? Je post-ideološka kritika mit ali realnost? Je prihodnost žanra v njegovi specializaciji (tako kot se že dogaja v glasbi), kjer bi se literarni kritiki ločili na poznavalce detektivk, (znanstvene) fantastike in ljubezenskih romanov?

Kritiške preobrazbe so neločljivo povezane s spremembami vloge umetnosti in literature v družbi in kot take njena neposredna posledica. Je literatura danes zreducirana na obliko zabave ali pa je to že od nekdaj bila in je zato, zaradi nekonkurenčnosti (beri: neobstoja) drugih medijev, zasedala privilegirano pozicijo? Toda zakaj bi si literatura želela tekmovati s priljubljenostjo, na primer, Netflix serij? Je v svetu deprivilegirane pozicije določenih vej umetnosti kritika obsojena na preobrazbo v PR sporočila?

 

Program

# Predstavitve referatov: 13.30–15.30, Trubarjeva hiša literature



► Gostje:
↳ Konstantin Ames (🇩🇪): Ubogi pesnik in njegova senca
↳ Nikolai Duffy (🇬🇧): Kritiške transformacije
↳ Urška Jurman (🇸🇮): Presojanje presojanja
↳ Gaja Kos (🇸🇮): Odpiranje novih vrat namesto trkanja na znana
↳ Ana Perne (🇸🇮): Kritika pred izzivom pozornosti
↳ Martina Potisk (🇸🇮): Literarna kritika danes – o srečevanjih med nostalgijo, vegetiranjem in mimikrijo
↳ Vincent Sauer (🇩🇪): Uničenje mehurčka – predlog za nerazložljivo intimnost v kritištvu
↳ Ivan Tomašić (🇭🇷): Literarno kritištvo v dobi človekovih pravic

 (povezuje Maja Šučur)

 

 

# Pogovor z udeleženci in udeleženkami simpozija ter publiko: 16.00–18.00

(povezuje Aljaž Koprivnikar)

 

 

Simpozij bo delno potekal v angleščini.

 

Organizirata LUD Literatura in Društvo slovenskih literarnih kritikov.

Partnerji, podporniki in somišljeniki: Javna agencija za knjigo RS, Društvo slovenskih pisateljev, Mestna knjižnica Ljubljana, Hotel Park

 

Na mrežici kritiškega sita je po silovitem kritiškem pretresanju ostal le pisatelj Jernej Županič. Nagrado kritiško sito prejme za roman Mamuti (LUD Literatura), ki je po mnenju slovenskih literarnih kritikov najboljša knjiga leta 2018.

 

 

 

 

Ostali trije nominiranci so bili še Alenka Jovanovski za pesniško zbirko Tisoč osemdeset stopinj (Center za slovensko književnost), Kaja Teržan za pesniško zbirko Krog (Center za slovensko književnost) in Andrej Tomažin za zbirko kratke proze Anonimna tehnologija (LUD Literatura).

 

O nagrajencu je letos odločal kritiški forum v sestavi: Tina Bilban, Kaja Blazinšek, Matej Bogataj, Leonora Flis, Jelka Kernev Štrajn, Aljaž Koprivnikar, Petra Koršič, Aljaž Krivec, Barbara Leban, Goran Potočnik Černe, Diana Pungeršič, Anja Radaljac, Maja Šučur in Manja Žugman.

Za nami je že peti kritiški simpozij, ki ga tradicionalno organiziramo z LUD Literatura, prijazno pa nas je 21. septembra gostila Trubarjeva hiša literature. In na katero temo smo se osredotočili letos? Delo kritičarke oziroma kritika je v zadnjih letih doživelo kar nekaj sprememb, a stalnica nemara ostaja predvsem ena – naloga kritike je refleksija umetnosti v družbi.

Kritiški prostor se je v revijalnih, časopisnih in televizijskih medijih skrčil, zato pa je vidno narasel na spletu, kjer ostaja vloga kritike v poplavi kulturne in umetniške produkcije toliko bolj relevantna. Če sklepamo po nastanku številnih novih spletnih revij, blogov, video kritik in esejev, mnenjskih notic in komentarjev, se zdi, da potreba po refleksiji še nikoli ni bila večja. Prav zato je odsotnost kritika v javnem diskurzu, ko gre za kulturo in umetnosti, precej presenetljiv. So se vloge, naloge in vidnost kritike spremenile zaradi predrugačenega položaja umetnosti in kulture v družbi?

Tone Škrjanec: Dihaj (Center za slovensko književnost, 2017)

Napisal Tomaž Rode

Pesniška zbirka Dihaj, nova stvaritev Toneta Škrjanca, ohranja avtorjev prepoznavni slog in se ustavlja pri podobnih tematikah, kot njegova zadnja zbirka Sladke pogačice. V njej je veliko prostora za opazovanje, posedanje in doživljanje malenkosti, ki igrajo osrednjo vlogo v Škrjančevem svetu. K pristnosti in prodornosti njegove poezije veliko pripomorejo pomenska natančnost in zmožnost lahkotnega prehajanja med različnimi ravnmi jezika. Svežina zbirke Dihaj, ki ne predstavlja nikakršnega preloma v avtorjevem ustvarjanju, priča o učinkovitosti njegovih pesmi.

Festival Pranger v sodelovanju z Društvom slovenskih literarnih kritikov (DSLK), Pritličjem in MKC Črko objavlja


Natečaj za

MLADO KRITIKO

in

Nagrado

PRANGER - MLADA KRITIKA

 

Društvo slovenskih literarnih kritikov je podelilo kritiško sito, literarno nagrado za najboljšo knjigo preteklega leta.


Na mrežici kritiškega sita je po silovitem kritiškem pretresanju ostal le pesnik Milan Jesih. Nagrado kritiško sito prejme za zbirko Maršal (Beletrina), ki je po mnenju slovenskih literarnih kritikov najboljša knjiga leta 2017.


Ostala dva nominiranca sta bila še Kristina Hočevar z zbirko pesmi Naval (Škuc)  in Miklavž Komelj s pesniško zbirko Liebestod (Goga).


O nagrajencu je letos odločal kritiški forum v sestavi: Tina Bilban, Matej Bogataj, Goran Dekleva, Leonora Flis, Ignacija J. Fridl, Ana Geršak, Jelka Kernev Štrajn, Aljaž Koprivnikar, Aljaž Krivec, Barbara Leban, Tadej Meserko, Tanja Petrič, Mojca Pišek, Goran Potočnik Černe in Jernej Županič.