Društvo slovenskih literarnih kritikov
Tomšičeva 12
1000 Ljubljana

Delo d.o.o.
Dunajska 5
1000 Ljubljana


Spoštovani,

v Društvu slovenskih literarnih kritikov smo presenečeni nad odzivom vašega časnika na naše javno pismo o ukinitvi sodelovanja z zunanjimi kritiškimi sodelavci. Odziv Dela kaže na nerazumevanje stanovskih društev, medijev in kritike kot take. Na Delu med drugim predlagate, da bi še naprej zagotavljali prostor za kritiko, DSLK pa naj bi zagotovilo kritike, kar drugače pomeni, da bi moralo društvo zagotoviti honorarje za kritike. Analiza problematičnosti tega predloga bi verjetno obsegala več strani. A v odgovor se lahko retorično vprašamo: ali je potem Delo pripravljeno stanovskim društvom odstopiti del zaslužkov, ki jih dobivajo iz naslova prodaje časnika?

Da se ne bi preveč vrteli okoli nesmiselnih predlogov, nameravamo v DSLK še naprej ščititi temelj moderne družbe, to je kritičnost in kritiko kot eno osrednjih manifestacij tega načela. Časnik Delo ponovno pozivamo, da s tem mesecem znova vzpostavi sodelovanje z vsemi zunanjimi sodelavci, kot pred spornim obvestilom o prekinitvi sodelovanja. Prav tako pozivamo upravo, da ob tem zviša honorarje, ki so bili v zadnjem obdobju sramotno nizki.

Ker je nujno, da se kritika v slovenskem prostoru ohrani, in ker Delo v kulturnih straneh nemara ne vidi vzdržnega finančnega modela, bomo v primeru, da sodelovanje z zunanjimi kritiki najkasneje aprila ne bo ponovno vzpostavljeno, primorani razmisliti o pozivu vsem javnim kulturnim ustanovam, naj razmislijo o smotrnosti oglaševanja v časniku Delo. Nobenega smisla namreč ni v tem, da bi javne kulturne ustanove objavljale oglase v medijih, pri katerih ni pričakovati, da bodo imeli ti oglasi kakršenkoli učinek. Po nekaterih javnih podatkih je namreč sredstev, ki jih Delo d.o.o. prejme od različnih javnih kulturnih institucij, zelo veliko. Kolikor se jih porablja za oglaševanje v mediju, ki s kulturo nima prave in pristne povezave, to predstavlja problem.

V prihodnje bo torej v slovenskem kulturnem prostoru nujno premisliti tudi o doslej še nenaslovljenem vprašanju – o oglaševanju javnih zavodov v kulturi, nemara pa kar o oglaševanju vseh javnih institucij, kajti tovrstno oglaševanje pomeni precejšnja sredstva, ki lahko posredno vplivajo na nastanek medijskih vsebin. O tem vidiku bo seveda moralo razmisliti tudi Ministrstvo za kulturo, ki je povečini glavni financer nacionalnih javnih zavodov s področja kulture.

V upanju, da bo Delo še naprej z ustaljenimi mehanizmi in v sprejemljivem obsegu ohranjalo sodelovanje z zunanjimi kritiškimi sodelavci, si želimo tvornega dialoga in smo pristojnim v časniku Delo na voljo za vsa dodatna pojasnila.


Ljubljana, 6. marec 2018

Lep pozdrav,

Društvo slovenskih literarnih kritikov