1. mednarodni kritiški simpozij

Umetnost kritike 2020: Kaj je kritika?

Ljubljana, 3. 12. – 4. 12. 2020

Mednarodni kritiški simpozij in mednarodno srečanje literarnih in umetnostnih kritičark in kritikov

 

V zmesi družbenega, metodološko-teoretskega in publicističnega ima sodobno kritiško besedilo mnogo obrazov in oblik. Laični bralec jo danes v skrajšani obliki najpogosteje srečuje na obrobju časopisnih strani in spletnih portalov, ki so ostali zavezani kulturi in umetnosti, strokovni jo bere in objavlja v revijah, ki vztrajajo pri bolj poglobljeni refleksij sodobne literarno-umetniške produkcije. Skoraj zagotovo pa je mogoče trditi, da prostor kritike ni prostor, v katerega bi potencialni naslovnik vstopal naključno.

Širši laična in strokovna javnost kritiško besedilo skoraj vedno iščeta ciljno. A kaj pričakujeta od kritike? Poljudnost ali vednost? Jasne predloge za branje in ogled umetniške produkcije ali obširne razprave o obravnavanem delu. Kaj je kritika v očeh njene avtorice ali njenega avtorja in kaj naj bi bila v očeh bralke ali bralca, v primeru otroške in mladinske književnosti pa tudi starša? Kritiki formalno podobna besedila, kot so promocijska besedila založb in institucij, spletni zapisi knjižnih vplivnežev, mnenja in ocene literarno-umetniških del z družbenih omrežjih, digitalni bralki in bralcu vsaj delno razrešijo dilemo »dobro/slabo«. Avtorice in avtorji kritik se vsekakor zavedajo, da prav ta besedila v potrošniško naravnani družbi za širšo javnost pogosto nadomeščajo argumentirano kritiško oceno. Si torej vsi udeleženi v procesu vrednotenja umetnosti res želijo razširitve kritiškega prostora in diskurza? Ali kot širša družba sploh vemo, kaj je umetnostna kritika? Je danes še mogoče razumeti kritiko kot argumentirano besedilo, ki nudi bralstvu širši vpogled v literaturo, umetnost in družbo? In ki zmore preseči tudi nacionalne meje publicistike?

Mednarodni udeleženci bodo v  sklopu dveh podtem simpozija – »Kritika mladinske književnosti« (v luči mednarodnega knjižnega sejma v Bologni) in »Kritika slovenske književnosti v tujejezičnih okoljih« (v povezavi s predsedovanjem Slovenije v EU in prihodnje predstavitve na knjižnem sejmu v Frankfurt) – v prispevkih in diskusijah raziskovali potencial kritike slovenske in tuje literarne, pa tudi širše umetniške produkcije.

 

POZIV: Slovenske kritičarke in kritike prijazno vabimo k prijavi na mednarodni kritiški simpozij, da s svojimi kritiškimi prispevki sodelujejo v širšem javnem diskurzu o literaturi in umetnosti. Umetnost kritike je kritiško srečanje, ki bo tudi letos poskušalo razgrniti odgovore in poglobiti refleksijo kritike in umetnosti. Ponuja edinstveno priložnost za srečanje raznolikih kritiških glasov z vseh področij umetnosti, ki jim je skupno prevpraševanje prakse kritiške misli.

V skladu z zgornjim ekspozejem vas vabimo k prijavi prispevka na krovno temo »Kaj je kritika?« in/ali podtemi »Kritika mladinske književnosti« in »Kritika slovenske književnosti v tujejezičnih okoljih«. Povzetek (do 2000 znakov s presledki) pošljite na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. do 15. OKTOBRA 2020. 

  

Za simpozijski del kritiškega srečanja bomo med prispelimi povzetki izbrali 4 besedila slovenskih kritičark in kritikov. Trije udeleženci simpozija pa bodo izbrani iz tujine.  Rok za oddajo prispevkov (do 30.000 znakov s presledki) na podlagi izbranih povzetkov je 10. NOVEMBER 2020. Priprava prispevkov s predstavitvijo na simpoziju je honorirana.

 

Vodji simpozija: Aljaž Koprivnikar in Maša Pfeifer

Vsebinska zasnova in pomoč: Ana Geršak in Tanja Petrič

Organizator: Društvo slovenskih literarnih kritikov

 

Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
 

 

Na Javno agencijo za knjigo smo v začetku jeseni usmerili prošnjo o razmisleku o minimalnem honorarju za kritiške objave v publikacijah, ki jih subvencionira tudi JAK. Po zgledu minimalnih honorarjev na avtorsko polo v primeru avtorjev in prevajalcev smo predlagali, da bi minimalni honorar znašal 150 evrov bruto na kritiko, in sicer ne glede na njeno dolžino; priprave za pisanje 3000 znakov dolge kritike niso nič manjše kot v primeru 7500 znakov dolge kritike, pogosto je celo obratno. V primeru spremnih besed pa smo predlagali že uveljavljen obračun po avtorski poli, torej vsaj 365 evrov bruto na avtorsko polo.

Na JAK so se nemudoma odzvali na naš dopis. Našo pobudo so sprejeli, tako da bodo v prihodnosti v razpisih za sofinanciranje knjig in revij med izhodiščne honorarje uvrstili posebej tudi literarno kritiko ter spremne in uvodne študije h knjižnim izdajam.

 

Veseli smo, da smo skupaj z Javno agencijo naredili nov korak k izboljšanju položaja kritike in kritikov!

Šesti mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike

Trubarjeva hiša literature, 4. oktober 2019

 

- Kritiške transformacije (v 21. stoletju) -

 

V (post?)post-modernem času doživlja kritika preobrazbe, ki jo tako po dosegu (spletna mesta) kot vsebini (neposrednost in subjektivnost) delajo dostopnejšo širšemu občinstvu in v tem smislu demokratizirajo, a jo obenem tudi fragmentarizirajo in vrednotenje bolj kot kdaj koli prej prepuščajo osebnim okusom in merilom. Zdi se, da je umanjkanje trdnega vrednostnega sistema zamajalo temelje kritiškega žanra. Toda – ali je danes tak sistem sploh še mogoče vzpostaviti? Je kritika danes povsem izenačena z mnenjem? Kako je sprememba platforme (prehod s papirja na splet) vplivala na spremembo dveh temeljnih potez kritiškega žanra (vrednotenje in argumentacijo)? Je post-ideološka kritika mit ali realnost? Je prihodnost žanra v njegovi specializaciji (tako kot se že dogaja v glasbi), kjer bi se literarni kritiki ločili na poznavalce detektivk, (znanstvene) fantastike in ljubezenskih romanov?

Kritiške preobrazbe so neločljivo povezane s spremembami vloge umetnosti in literature v družbi in kot take njena neposredna posledica. Je literatura danes zreducirana na obliko zabave ali pa je to že od nekdaj bila in je zato, zaradi nekonkurenčnosti (beri: neobstoja) drugih medijev, zasedala privilegirano pozicijo? Toda zakaj bi si literatura želela tekmovati s priljubljenostjo, na primer, Netflix serij? Je v svetu deprivilegirane pozicije določenih vej umetnosti kritika obsojena na preobrazbo v PR sporočila?

 

Program

# Predstavitve referatov: 13.30–15.30, Trubarjeva hiša literature



► Gostje:
↳ Konstantin Ames (🇩🇪): Ubogi pesnik in njegova senca
↳ Nikolai Duffy (🇬🇧): Kritiške transformacije
↳ Urška Jurman (🇸🇮): Presojanje presojanja
↳ Gaja Kos (🇸🇮): Odpiranje novih vrat namesto trkanja na znana
↳ Ana Perne (🇸🇮): Kritika pred izzivom pozornosti
↳ Martina Potisk (🇸🇮): Literarna kritika danes – o srečevanjih med nostalgijo, vegetiranjem in mimikrijo
↳ Vincent Sauer (🇩🇪): Uničenje mehurčka – predlog za nerazložljivo intimnost v kritištvu
↳ Ivan Tomašić (🇭🇷): Literarno kritištvo v dobi človekovih pravic

 (povezuje Maja Šučur)

 

 

# Pogovor z udeleženci in udeleženkami simpozija ter publiko: 16.00–18.00

(povezuje Aljaž Koprivnikar)

 

 

Simpozij bo delno potekal v angleščini.

 

Organizirata LUD Literatura in Društvo slovenskih literarnih kritikov.

Partnerji, podporniki in somišljeniki: Javna agencija za knjigo RS, Društvo slovenskih pisateljev, Mestna knjižnica Ljubljana, Hotel Park

 

Na mrežici kritiškega sita je po silovitem kritiškem pretresanju ostal le pisatelj Jernej Županič. Nagrado kritiško sito prejme za roman Mamuti (LUD Literatura), ki je po mnenju slovenskih literarnih kritikov najboljša knjiga leta 2018.

 

 

 

 

Ostali trije nominiranci so bili še Alenka Jovanovski za pesniško zbirko Tisoč osemdeset stopinj (Center za slovensko književnost), Kaja Teržan za pesniško zbirko Krog (Center za slovensko književnost) in Andrej Tomažin za zbirko kratke proze Anonimna tehnologija (LUD Literatura).

 

O nagrajencu je letos odločal kritiški forum v sestavi: Tina Bilban, Kaja Blazinšek, Matej Bogataj, Leonora Flis, Jelka Kernev Štrajn, Aljaž Koprivnikar, Petra Koršič, Aljaž Krivec, Barbara Leban, Goran Potočnik Černe, Diana Pungeršič, Anja Radaljac, Maja Šučur in Manja Žugman.

Za nami je že peti kritiški simpozij, ki ga tradicionalno organiziramo z LUD Literatura, prijazno pa nas je 21. septembra gostila Trubarjeva hiša literature. In na katero temo smo se osredotočili letos? Delo kritičarke oziroma kritika je v zadnjih letih doživelo kar nekaj sprememb, a stalnica nemara ostaja predvsem ena – naloga kritike je refleksija umetnosti v družbi.

Kritiški prostor se je v revijalnih, časopisnih in televizijskih medijih skrčil, zato pa je vidno narasel na spletu, kjer ostaja vloga kritike v poplavi kulturne in umetniške produkcije toliko bolj relevantna. Če sklepamo po nastanku številnih novih spletnih revij, blogov, video kritik in esejev, mnenjskih notic in komentarjev, se zdi, da potreba po refleksiji še nikoli ni bila večja. Prav zato je odsotnost kritika v javnem diskurzu, ko gre za kulturo in umetnosti, precej presenetljiv. So se vloge, naloge in vidnost kritike spremenile zaradi predrugačenega položaja umetnosti in kulture v družbi?

Tone Škrjanec: Dihaj (Center za slovensko književnost, 2017)

Napisal Tomaž Rode

Pesniška zbirka Dihaj, nova stvaritev Toneta Škrjanca, ohranja avtorjev prepoznavni slog in se ustavlja pri podobnih tematikah, kot njegova zadnja zbirka Sladke pogačice. V njej je veliko prostora za opazovanje, posedanje in doživljanje malenkosti, ki igrajo osrednjo vlogo v Škrjančevem svetu. K pristnosti in prodornosti njegove poezije veliko pripomorejo pomenska natančnost in zmožnost lahkotnega prehajanja med različnimi ravnmi jezika. Svežina zbirke Dihaj, ki ne predstavlja nikakršnega preloma v avtorjevem ustvarjanju, priča o učinkovitosti njegovih pesmi.

Festival Pranger v sodelovanju z Društvom slovenskih literarnih kritikov (DSLK), Pritličjem in MKC Črko objavlja


Natečaj za

MLADO KRITIKO

in

Nagrado

PRANGER - MLADA KRITIKA

 

Društvo slovenskih literarnih kritikov je podelilo kritiško sito, literarno nagrado za najboljšo knjigo preteklega leta.


Na mrežici kritiškega sita je po silovitem kritiškem pretresanju ostal le pesnik Milan Jesih. Nagrado kritiško sito prejme za zbirko Maršal (Beletrina), ki je po mnenju slovenskih literarnih kritikov najboljša knjiga leta 2017.


Ostala dva nominiranca sta bila še Kristina Hočevar z zbirko pesmi Naval (Škuc)  in Miklavž Komelj s pesniško zbirko Liebestod (Goga).


O nagrajencu je letos odločal kritiški forum v sestavi: Tina Bilban, Matej Bogataj, Goran Dekleva, Leonora Flis, Ignacija J. Fridl, Ana Geršak, Jelka Kernev Štrajn, Aljaž Koprivnikar, Aljaž Krivec, Barbara Leban, Tadej Meserko, Tanja Petrič, Mojca Pišek, Goran Potočnik Černe in Jernej Županič.

 

Spoštovani,


vabimo vas na podelitev nagrade kritiško sito za najboljšo knjigo preteklega leta po izboru slovenskih literarnih kritikov.

Društvo slovenskih literarnih kritikov bo letos sedmič podelilo nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo leta 2017. Slovesna razglasitev nagrade bo v četrtek, 19. 4. 2018, ob 16. uri v sklopu Slovenskih dnevov knjige. Ti letos gostujejo v atriju Pošte na Čopovi ulici v Ljubljani.


Pred razglasitvijo bo potekal tudi pogovor z letošnjimi nominiranci, povezovala ga bo članica DSLK, literarna kritičarka Veronika Šoster. Kritiški forum je letos izbral tri finaliste, ki se bodo potegovali za nagrado. To so Kristina Hočevar z zbirko pesmi Naval (Škuc), Milan Jesih s pesniško zbirko Maršal (Beletrina) in Miklavž Komelj s pesniško zbirko Liebestod (Goga).

Društvo slovenskih literarnih kritikov
Tomšičeva 12
1000 Ljubljana

Delo d.o.o.
Dunajska 5
1000 Ljubljana


Spoštovani,

v Društvu slovenskih literarnih kritikov smo presenečeni nad odzivom vašega časnika na naše javno pismo o ukinitvi sodelovanja z zunanjimi kritiškimi sodelavci. Odziv Dela kaže na nerazumevanje stanovskih društev, medijev in kritike kot take. Na Delu med drugim predlagate, da bi še naprej zagotavljali prostor za kritiko, DSLK pa naj bi zagotovilo kritike, kar drugače pomeni, da bi moralo društvo zagotoviti honorarje za kritike. Analiza problematičnosti tega predloga bi verjetno obsegala več strani. A v odgovor se lahko retorično vprašamo: ali je potem Delo pripravljeno stanovskim društvom odstopiti del zaslužkov, ki jih dobivajo iz naslova prodaje časnika?

Da se ne bi preveč vrteli okoli nesmiselnih predlogov, nameravamo v DSLK še naprej ščititi temelj moderne družbe, to je kritičnost in kritiko kot eno osrednjih manifestacij tega načela. Časnik Delo ponovno pozivamo, da s tem mesecem znova vzpostavi sodelovanje z vsemi zunanjimi sodelavci, kot pred spornim obvestilom o prekinitvi sodelovanja. Prav tako pozivamo upravo, da ob tem zviša honorarje, ki so bili v zadnjem obdobju sramotno nizki.